CNG - stisnjen zemeljski plin


Zemeljski plin sestoji večinoma iz metana. Pri njegovem zgorevanju se sprošča energija, a hkrati občutno manj škodljivih izpustov kot pri drugih gorivih. Stisnjen zemeljski plin (angleško compressed natural gas ali krajše CNG) nastane, ko zemeljski plin tehnološko pripravimo.


VEČ O CNG

Najprej ga odvzamemo iz omrežja, nato pa stisnemo na 200 ali več barov. Ker zavzame stisnjen zemeljski plin (v nadaljevanju stisnjen ZP) le malo prostora, je uporaben tako v osebnem in potniškem kot tudi v tovornem prometu.

Zakaj se vozniki odločajo za CNG?

  • do več kot 50 odstotkov nižja cena goriva (v primerjavi z drugimi običajnimi pogonskimi gorivi) in manjša poraba goriva;
  • nizki stroški vzdrževanja in dolga življenjska doba motorja;
  • okolju prijazna vožnja;
  • brez trdih delcev pri izgorevanju (saje, prah);
  • do 95 % manj izpustov dušikovih oksidov (v primerjavi z dizelskim gorivom);
  • do 25 % manj izpustov CO2 (v primerjavi z bencinskim gorivom);
  • odlične vozne lastnosti (dinamika vožnje, pospeški);
  • visoki varnostni standardi;
  • nizke stopnje hrupa v primerjavi z motorji z notranjim zgorevanjem na druga pogonska goriva.

Zalog je vsaj še za 250 let


Z zalogami zemeljskega plina ni težav. To je potrdila tudi Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency, www.iea.org) v posebnem poročilu, ki ga je naslovila »Ali vstopamo v zlato dobo zemeljskega plina?« V poročilu med drugim poudarjajo, da so zaloge zemeljskega plina znatne in geografsko razpršene, vsi viri (konvencionalni in nekonvencionalni) pa ob trenutni proizvodnji zadoščajo za več kot 250 let. Hkrati razvoj tehnologij obeta odkrivanje dodatnih zalog tega energenta.

CNG ≠ LPG

Stisnjen zemeljski plin (CNG) se še danes pogosto zamenjuje z avtoplinom (LPG), vendar gre za dve povsem različni vrsti goriva. Avtoplin je stranski produkt, ki nastaja pri predelavi surove nafte v rafinerijah. Gre za mešanico propana in butana, ki ne nudi alternative v smislu uporabe obnovljivih virov. Stisnjen zemeljski plin je z vidika uporabe cenejša možnost, zato se za to vrsto pogonskega goriva odločajo vsi vozniki, ki prevozijo veliko kilometrov, in lastniki voznih parkov.

Še ena od njegovih ključnih prednosti je dejstvo, da ponudba vozil s pogonom na zemeljski plin, ki jih serijsko izdelujejo priznani proizvajalci avtomobilov in jih prodajajo s polnim jamstvom, obsega široko paleto od majhnih avtomobilov do težkih tovornjakov. Napeljave za avtoplin se pogosto vgrajuje naknadno, kar lahko vodi do potencialnih težav s trajnostjo in zmogljivostjo motorja.

 

Koliko km lahko prevozimo z 10 evri?


(avtomobil srednjega razreda)


Na prvi pogled morda ni jasno, zakaj je stisnjen ZP cenejši od drugih pogonskih goriv. Vzrok se skriva v načinu oblikovanja cen. Pri bencinskem in dizelskem gorivu ter utekočinjenem naftnem plinu (avtoplinu) so cene izražene na liter, pri stisnjenem ZP pa na kilogram.


VEČ

Vendar pa je odločilna energijska vsebnost na enoto, ki govori močno v prid stisnjenemu ZP. Upoštevajoč trenutno ceno kilograma stisnjenega ZP v Sloveniji in njegovo energijsko vrednost plačamo za kilogram stisnjenega zemeljskega plina občutno manj kot za enako količino drugih pogonskih goriv. Ali drugače: za enako vsoto denarja se lahko na stisnjen ZP peljemo dlje.

Energijska vrednost


Energijska in cenovna primerjava goriv Izračun pripravili v Laboratoriju za zgorevanje in okoljsko inženirstvo Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. V izračunu so upoštevane cene energentov 26. 11. 2013.
 

Polnilna postaja za stisnjen zemeljski plin


Ključni projekt v Mestni občini Maribor na področju varovanja zraka (v skladu s sprejetim odlokom o varovanju zraka), je uvedba stisnjenega ZP v mestni in primestni promet. Tako bi v MOM rešili akuten primer onesnaženosti mesta (z delci) ter zagotovili znižanje stroškov za gorivo v javnem in zasebnem sektorju.


VEČ O POLNILNI POSTAJI

Polnilnim postajam v Ljubljani in na Jesenicah se tako pridružuje še polnilna postaja v Mariboru na Zagrebški cesti na Teznem. Širitev mreže javnih polnilnic je ključnega pomena za nadaljnji razvoj uporabe vozil na stisnjen ZP. Hiter in preprost dostop do polnilne postaje za stisnjen zemeljski plin v Mariboru (možnost uporabe biometana, kasneje tudi vodika), ki se bo ponašala s kapaciteto od 10 do 60 težkih vozil ter vsaj toliko osebnih, dostavnih ter ostalih vozil, je ena ključnih prednosti. Prav tako bo polnilna postaja omogočala enostavno in varno polnjenje, čas polnjenja pa bo kratek in primerljiv s polnitvijo običajnih goriv.

Kako napolnim rezervoar ...

Polnjenje rezervoarja s stisnjenim ZP je tako za osebna kot tovorna vozila udobno in hitro ter za uporabnika povsem primerljivo s polnjenjem z drugimi pogonskimi gorivi. Velikost rezervoarja za stisnjen ZP je pri bivalentnih osebnih vozilih običajno med 10 in 20 kilogrami, pri bivalentnih dostavnih vozilih pa do 50 kilogramov.

... in kako daleč se lahko peljem?


Domet vozil na stisnjen ZP je odvisen od velikosti rezervoarja. Tako imenovana monovalentna vozila uporabljajo ZP kot primarno gorivo in imajo dodatno še manjši bencinski rezervoar prostornine do 15 litrov. Bivalentna vozila pa imajo večje rezervoarje za bencin. Zaloga stisnjenega ZP v takih rezervoarjih zadostuje za doseganje razdalje od 300 do 450 kilometrov, ob polnem rezervoarju za bencin pa je domet teh vozil med 800 in 1100 kilometri. Domet monovalentnih vozil pa je v povprečju do 650 kilometrov.

Kako varna je vožnja?

Vozila na stisnjen ZP so enako varna kot druga vozila. Rezervoarji za zemeljski plin so podvrženi najstrožjim varnostnim standardom in preizkušeni pod tlakom 600 barov, čeprav so v praksi izpostavljeni tlaku največ 300 barov. Rezervoarji so zavarovani z robustno kovinsko kletko in torej visoko stabilni. Sodijo med najbolj varne dele vozil. Poleg tega je rezervoar opremljen z varnostnim ventilom, ki v primeru poškodbe poskrbi za nadzorovan izpust zemeljskega plina, zato eksplozije niso možne.

Varnostni test nezgode, ki ga je opravilo nemško avtomobilsko združenje ADAC, je potrdil visoko varnost osebnega vozila na zemeljski plin: rezervoar je ostal na svojem mestu in nepoškodovan, prav tako ni nikjer prišlo do nenadzorovanega izpusta zemeljskega plina.

Zemeljski plin v osebnem in tovornem prometu

Zemeljski plin v osebnem in tovornem prometu


Obstoječ tovorni cestni promet povzroča visoke izpuste prašnih delcev, dušikovih oksidov (NOx) in toplogrednih plinov ter je tako eden glavnih povzročiteljev onesnaženega zraka. Poraba ZP v tovornem prometu zagotavlja znatno nižje stroške goriva in pomembno vpliva na stroške vzdrževanja vozil. Obstoječe tovornjake z dizelskimi motorji je mogoče opremiti tudi za uporabo stisnjenega ZP. Zato se podjetja, ki želijo zmanjšati stroške svojih voznih parkov in hkrati delovati okoljsko odgovorno, odločajo za prehod na vozila na stisnjen ZP.

Osebna vozila


Večina evropskih in svetovnih proizvajalcev osebnih avtomobilov zagotavlja pestro ponudbo osebnih vozil na stisnjen ZP.

Javni potniški promet


Kakovost zraka v urbanih naseljih je vse večji izziv tudi v Sloveniji. Onesnaženost zraka lahko pomembno zmanjšamo z okolju prijaznejšim javnim potniškim prometom.

“Zemeljski plin omogoča približno 25 odstotkov manj izpusta CO2 pri cenovni prednosti, ki znaša okoli 40 odstotkov. Pogon na stisnjen zemeljski plin je okolju prijazen, cenovno ugoden in primeren za vsakodnevno uporabo.”

Prof. Dr. Martin Winterkorn, koncern VW, o alternativnih pogonih